Projekt Demenca aCROsSLO

Zaključek projekta Demenca aCROsSLO

ČEZMEJNO SODELOVANJE PRINAŠA BOLJŠE POGOJE ŽIVLJENJA
ZA LJUDI Z DEMENCO IN NJIHOVE SVOJCE

Umag, 28. marec 2018 – Z zaključno konferenco v hrvaškem Umagu se je zaključil čezmejni projekt z naslovom Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju – Demenca aCROsSLO, ki je sofinanciran iz čezmejnega programa INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020. V okviru projekta smo s tesnim sodelovanjem različnih strokovnjakov pripravili številna izobraževanja in dogodke ter veliko ključnih izdelkov in gradiv, ki ozaveščajo javnost o demenci in prispevajo k njeni destigmatizaciji. Pridobljene izkušnje in znanje bo pripomoglo tudi drugim domovom starejših v Sloveniji in Hrvaški k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco, za katere skrbijo, sprejemanju novih standardov in soočanju z demenco na sploh.

V projektu, ki je trajal od oktobra 2016 do marca 2018, so sodelovali Dom upokojencev Izola – Casa del pensionato Isola kot vodilni partner, Obalni dom upokojencev Koper – Casa costiera del pensionato Capodistria in Nacionalni inštitut za javno zdravje na slovenski strani ter hrvaški partnerji projekta – Dom za starejše in nemočne osebe ”Atilio Gamboc” Umag, Občina Umag – Città di Umago in Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen (HUAB). Na zaključni konferenci so bili predstavljani ključni izdelki, ki so na projektu nastali.

Pomemben izdelek, ki je nastal v okviru projekta, so priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco. Oblikovanje bivalnega okolja, primernega za ljudi z demenco, temelji na spoznanju, da te osebe niso tam izključno zaradi zdravljenja, ampak da jim v okviru njihovih kognitivnih sposobnosti omogočimo dostojno življenje. Zasnova, oprema in urejenost odprtega prostora domov za starejše namreč pomembno vpliva na kakovost življenja ljudi z demenco, ki tam živijo, na ustvarjanje boljših delovnih pogojev osebja, ki za njih skrbi ter zadovoljstvo njihovih svojcev in prijateljev. Publikacija je na voljo v slovenskem in hrvaškem jeziku.

Pogled tega so bila pripravljena tudi druga gradiva v obeh jezikih, in sicer so delovni zvezek za pomoč pri oskrbi ljudi z demenco (v slovenščini http://demenca.eu/wp-content/uploads/2017/10/delovni-zvezek-demenca_final.pdf in hrvaščini http://demenca.eu/wp-content/uploads/2017/10/delovni-zvezek-demenca_HR_final.pdf), navodila za prepoznavanje znakov demence (v slovenščini http://demenca.eu/wp-content/uploads/2018/02/Navodila-za-prepoznavanje-znakov-demence.pdf in hrvaščini http://demenca.eu/wp-content/uploads/2018/02/Upute-za-prepoznavanje-demencije-HR-v2.5-lowres.pdf) in drugi. Prepričani smo, da bodo v okviru projekta pripravljena gradiva v pomoč tako širši splošni kot tudi strokovni javnosti. Seznanjajo z vzroki demence, načini, s katerimi jo prepoznamo in diagnosticiramo ter nudijo konkretne predloge, kako se z njo spopadati v vsakdanjem življenju. Ker lahko skupaj pomembno prispevamo k destigmatizaciji in ozaveščanju na področju demence, vabimo vse, da še naprej obiskujejo tudi spletno stran www.demenca.eu, kjer je objavljenih še več koristnih informacij in iz projekta izhajajočih elektronskih gradiv.

Demenca predstavlja vedno večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem, s staranjem prebivalstva pa se v prihodnje pričakuje porast obolelih za demenco. Ozaveščanje javnosti o pojavnosti demence pripomore k zgodnjemu prepoznavanju in zdravljenju demence. Zato je izvajanje zdravstvenih in socialno-varstvenih storitev treba prilagoditi potrebam ljudem z demenco in njihovim svojcem. Z izmenjavo dobrih praks na čezmejnem področju lahko izboljšamo kakovost in prilagodljivost zdravstveno in socialno-varstvenih storitev na čezmejnih območjih Slovenije in Hrvaške, zmanjšamo razlike in vzpostavimo trajno sodelovanje.

Priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco

IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA LJUDI Z DEMENCO

Izola, 21. marec 2018 – V Domu upokojencev Izola smo tokrat gostili predstavnike javnih institucij v občini in jim podrobneje predstavili Priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco. Zapisane ugotovitve se namreč lahko prenesejo v vsa okolja, ki jih uporabljajo ljudje z demenco, tako doma kot na javnih mestih.

Priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco so po besedah direktorja Vasje Medveščka eden od najpomembnejših dokumentov, ki so nastali v okviru čezmejnega projekta Demenca aCROsSLO, katerega vodilni partner je prav Dom upokojencev Izola. Smernice, ki so opredeljene v Priporočilih, bodo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v veliko pomoč pri oblikovanju novih nacionalnih standardov za ustvarjanje boljšega bivalnega okolja ljudi z demenco. Obsežno delo na pribl. 170 straneh je sad multidisciplinarne strokovne ekipe vseh partnerjev ter arhitektov in krajinskih arhitektov, v elektronski obliki pa si ga lahko ogledate na spletni strani www.demenca.eu.

Na srečanju v Domu upokojencev Izola so Priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco predstavili zdravnica mag. Tatjana Cvetko ter arhitekta Kosta Jurkas in Goran Rupnik, ki je zbrane popeljal na ogled izvedene pilotne optimizacije večnamenskega prostora za druženje stanovalk in stanovalcev z demenco. Informativni dogodek so zaključili z okroglo mizo, na kateri so skupaj z udeleženci spregovorili o možnostih za uvedbo prilagoditev glede na potrebe ljudi z demenco v javnih institucijah v občini Izola. Ob tem so še posebej izpostavili ustreznost klančin ter ugotovili, da je pomembno uporabiti priporočljive teksture in vzorce, poskrbeti za zadostno širino vhodov in poti ter prostore jasno označiti. Glede na dejstvo, da demenca postaja vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja ter pričakovanja, da se bo število ljudi z demenco do leta 2030 podvojilo in do leta 2050 celo potrojilo, pa so zbrani izrazili tudi potrebo po izobraževanju zaposlenih za prilagojeno obravnavo strank.

Z demenco pod skupno streho

DELOVNI ZVEZEK ZA POMOČ PRI OSKRBI LJUDI Z DEMENCO

Izola, 20. december 2017 – Osrednji cilj čezmejnega projekta Demenca aCROsSLO, katerega vodilni partner je Dom upokojencev Izola, je izboljšati kakovost življenja ljudi z demenco. Prav temu je namenjen tudi poseben delovni zvezek, s katerim smo v predprazničnih dneh razveselili naše stanovalke in stanovalce.

Delovni zvezek za pomoč pri oskrbi ljudi z demenco pripomore k prijetnemu, zabavnemu in obenem koristnemu druženju ljudi z demenco in njihovih svojcev ter drugih neformalnih in formalnih skrbnikov. Obsega dobrih 60 strani, v njem pa so zbrane vaje za spodbujanje in ohranjanje miselnih in spominskih sposobnosti ljudi z demenco. Vaje, ki so povezane s predmeti in aktivnostmi iz vsakdanjega življenja, bralca usmerjajo k reševanju z jasnimi navodili, ga nagovorijo z barvnimi fotografijami in slikami ter hkrati motivirajo za pogovor, v katerem lahko skupaj poiščemo lepe spomine, ki so človeku z demenco še ostali.

Pri snovanju delovnega zvezka je sodelovalo vseh šest partnerjev projekta. Iz našega doma sta se s skrbno izbiro ustreznih vaj, ki jih sicer vsakodnevno izvajata v praksi, še posebej potrudili delovni terapevtki Majda Strle in Barbara Guzič (na fotografiji). Vsebino delovnega zvezka, ki ni na voljo v redni prodaji, si lahko ogledate na spodnji povezavi.

VABILO NA ČEZMEJNO SREČANJE V ZAGREBU

SPORAZUM O SODELOVANJU V ČEZMEJNIH SKUPINAH

Krepitev partnerstva med javnimi organi in deležniki za zdrava, varna in osebam z demenco prijazna čezmejna območja

Izola, 25. oktobra 2017 – V okviru čezmejnega projekta Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju – Demenca aCROsSLO, v katerem sodelujejo domovi upokojencev iz Izole, Kopra in Umaga, občina Umag, Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen in Nacionalni inštitut za javno zdravje, so danes podpisali sporazum o sodelovanju in ustanovitvi čezmejnih delovnih skupin. Namen ustanovitve čezmejnih delovnih skupin je izmenjava izkušenj, povezovanje in razvijanje dejavnosti ter aktivnosti, ki bodo prispevale k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju slovenske in hrvaške Istre, pa tudi širše. Projekt Demenca aCROsSLO, ki je sofinanciran s sredstvi Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška v finančni perspektivi 2014–2020, traja od oktobra 2016 do marca 2018.

Demenca je vse večji javnozdravstveni problem, kar so prepoznali številni strokovnjaki in inštitucije v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi v Evropi in širše. Zato so sodelujoče organizacije in tudi drugi partnerji z območja slovenske in hrvaške Istre in tudi širše prepričani, da bo vzpostavitev čezmejnih delovnih skupin dolgoročno prispevala k zmanjševanju razlik med sodelujočimi regijami ter hitrejšem razvoju socialno-varstvenih storitev, lažji izmenjavi informacij, baz podatkov in iskanju rešitev za skupne izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva in obvladovanje demence.

Cilji delovanja čezmejnih delovnih skupin so opredelitev dobrih praks na področju varstva oseb z demenco in njihovih družin v domačem okolju, institucionalnem varstvu in skupnosti, pretok znanja in izkušenj med strokovnimi delavci znotraj delovne skupine in sodelujočimi organizacijami, povezovanje in sodelovanje z nevladnimi in vladnimi organizacijami, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko demence, predvsem s predstavniki lokalnih skupnosti, različnih pristojnih služb in organizacij, izmenjava izkušenj in znanj s širšo strokovno javnostjo na obmejnem in nacionalnem območju obeh držav. Za nemoteno sodelovanje sta bili ustanovljeni dve čezmejni skupini: Multidisciplinarna skupina, ki vertikalno poveže ključne identificirane subjekte v družbi, in skupina za socialno delo, ki horizontalno poveže identificirane subjekte s področja socialnega dela.

Člani čezmejnih skupin bodo delovali na področju socialnega varstva oseb z demenco s ciljem izboljšanja kvalitete življenja oseb z demenco in njihovih družin. Povezovali se bodo v delovnih skupinah na dveh interesnih področjih in krepili medsebojno sodelovanje z rednimi delovnimi srečanji tudi po zaključku projekta. K stalnemu ali občasnemu sodelovanju pa bodo povabljene ustanove, službe in nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko demence. Člani čezmejnih skupin prihajajo iz obeh držav.

Dan odprtih vrat Doma upokojencev Izola

Z VARUHINJO ČLOVEKOVIH PRAVIC VLASTO NUSSDORFER

Izola, 19. oktober 2017 – Na dan odprtih vrat smo v Domu upokojencev Izola še posebej na široko odprli naše duri, ki so tudi drugače na stežaj odprte za vse, ki nas želite bolje spoznati. Dogodek, ki smo ga organizirali v okviru čezmejnega projekta Demenca aCROsSLO, smo umestili v teden starejših občanov z namenom, da pomagamo spremeniti miselnost in zadržke, ki so povezani z bivanjem v ustanovi, kot je dom starejših. Vabilu se je z veseljem odzvala tudi varuhinja človekovih pravic, predavateljica, publicistka, pisateljica in humanitarka Vlasta Nussdorfer, ki je predstavila svoje človekoljubno delo in vse, ki bi potrebovali njeno pomoč, prijazno pozvala, naj se obrnejo na njen urad ali Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije, ki ga je ustanovila pred skoraj štirinajstimi leti. Za zabavo je poskrbela plesna skupina Balerima.

V Domu upokojencev Izola v okviru omenjenega projekta že več kot eno leto izvajamo vrsto aktivnosti z enim samim ciljem: izboljšati kakovost življenja ljudi z demenco. Demenca sčasoma oropa človeka njegovega bistva, mu jemlje dostojanstvo, človek postane samo še lupina samega sebe. To je proces, ki se ga bolniki sprva zavedajo in ki tudi svojcem prinese neizmerno trpljenje in bolečino. Prav zato smo zbranim ponudili informativno zloženko, kjer smo med drugim zapisali, kako živeti z demenco. Razdelili smo tudi informativne obeske, namenjene ljudem z demenco, ki so vključeni v institucijo ali bivajo v domači oskrbi. Na obesek lahko svojci dopišejo osebne podatke in pomembne kontakte, kar pomaga, če se človek ne znajde v okolici ali pozabi, kje je doma in podobno. Stanovalke in stanovalci, zaposleni in seveda gostje pa smo ob dnevu odprtih vrat prejeli tudi vijolično zapestnico, s katero izražamo sprejemanje ljudi z demenco, pripadnost drug drugemu, uvidevnost in medsebojno pomoč ter izkazujemo podporo aktivnostim, ki potekajo v zvezi s tem.

Predavanje za svojce stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola

GIBALNE AKTIVNOSTI IN MOTIVACIJA PRI LJUDEH Z DEMENCO

Izola, 12. oktober 2017 – V Domu upokojencev Izola, kjer smo nedavno uredili poti za zdravje, smo pripravili srečanje za svojce stanovalk in stanovalcev ter jim predstavili novo pridobitev. Ob tej priložnosti smo organizirali predavanje o pomenu gibalnih aktivnosti in motivacije pri ljudeh z demenco.

Predavanje, kjer smo našteli blizu 40 obiskovalcev, sodi med številne aktivnosti, ki smo jih v Domu upokojencev Izola v zadnjem letu organizirali pod okriljem čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO. Po besedah Nastje Podrekar, študentke aplikativne kineziologije, gibalna aktivnost zavira razvoj in poslabšanje že razvite demence v populaciji starostnikov. Aerobna vadba dokazano upočasnjuje pojav demence, prav tako se uporablja v času zdravljenja demence, saj izboljšuje bolnikovo psiho-fizično stanje. Najbolj učinkovita je kombinacija kognitivnega treninga in gibalne aktivnosti. Kot sta povedali študentki biopsihologije Zala Slabe in Aja Bernik, ljudje z demenco zaradi sprememb v možganih dostikrat delujejo leno, nezainteresirano in brezbrižno, zato jih je potrebno motivirati k izvajanju različnih aktivnosti na primeren način. Pomembno je, da jih spodbujamo pri aktivnostih, ki jih še zmorejo opraviti. Z njimi smo vedno prijazni, govorimo z mirnim glasom, čutiti morajo, da jih z zanimanjem poslušamo, stisk roke pomeni, da jim želimo pomagati, da imamo dovolj časa zanje in nam lahko zaupajo. Skupno pot lahko najdemo v sprejemanju drugačnosti in ob upoštevanju njihovih navad in želja. Pomembna pa je tudi pohvala, ki naj nadomesti neprestano popravljanje napak, kar ljudi z demenco še posebej vznemirja.

Poti za zdravje smo v Domu upokojencev Izola uredili z namenom spodbujanja telesne vadbe naših stanovalk in stanovalcev, z njimi pa želimo tudi popestriti bivanje v našem domu ter prispevati k aktivnemu druženju stanovalk in stanovalcev ter njihovih svojcev.

VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT DOMA UPOKOJENCEV IZOLA

S klikom na spodnjo ikono dostopate do vabila.

Telesna vadba in demenca

NA POT ZA ZDRAVJE V DOM UPOKOJENCEV IZOLA

Izola, 21. september 2017 – 21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Ob tej priložnosti so stanovalke in stanovalci Doma upokojencev Izola prisluhnili predavanju o vplivu telesne vadbe na ohranjanje in izboljšanje umskih sposobnosti, v nadaljevanju pa so lahko preizkusili eno od dveh poti za zdravje, ki smo ju predali namenu prav ta dan. Dogodek v okviru čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO je privabil več kot 60 udeležencev.

Alzheimerjeva demenca je najpogostejša med vsemi boleznimi, ki povzročajo demenco. Ogroža predvsem starejše ljudi. Učinkovitega zdravila zaenkrat še ni, lahko pa se ob dobri podpori in pomoči naučimo živeti z njo. Še posebej v začetni fazi je pomembno, da človek z demenco čim dlje ohrani samostojnost, zato spodbujajmo aktivno življenje. Telesna vadba ne pripomore le k boljšemu splošnemu počutju in večji fizični kondiciji, ampak z njo izboljšamo tudi kognitivne sposobnosti. Bolj kot intenzivnost vadbe je pomembno, da aktivnosti izvajamo redno in vztrajno.

Da bi se čim bolj približali potrebam stanovalk in stanovalcev, smo v domu uredili dve poti za zdravje: prvo na hodniku v 1. nadstropju negovalnega oddelka in drugo v 2. nadstropju tako imenovane Piranske hiše. Sprehod po enem od hodnikov stanovalcem omogoča, da mimogrede samostojno ali v družbi svojcev in obiskovalcev opravijo katero od približno 20 vaj za moč in stabilnost, ravnotežje, koordinacijo, gibljivost, fino motoriko… Pri urejanju obeh poti za zdravje, ki sta prilagojeni tako ljudem z demenco kot tudi tistim, ki uporabljajo invalidski voziček, so se nam pridružili študentje aplikativne kineziologije, pri spremstvu na poteh so na pomoč priskočili študentje biopsihologije, po nasvet pa smo se obrnili tudi na Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen, ki je eden od partnerjev projekta.

Svojci stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola bodo lahko več o poteh za zdravje med drugim izvedeli na srečanju, ki se obeta 12. oktobra 2017, občanke in občane pa vabimo na dan odprtih vrat 19. oktobra 2017.

Predstavitvena zloženka

KAJ JE DEMENCA IN KAKO Z NJO ŽIVETI

Izola, 25. avgust 2017 – V okviru čezmejnega projekta Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju – Demenca aCROsSLO, ki je sofinanciran iz programa Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014-2020, smo pripravili zloženko z naslovom Kaj je demenca in kako z njo živeti.

Namen zloženke je ozaveščanje širše javnosti o demenci in bralca seznaniti, na koga v svojem okolju se lahko obrne po konkretno pomoč. Poleg tega pišemo o vzrokih demence in načinih, s katerimi jo prepoznamo in diagnosticiramo. Ker lahko skupaj pomembno prispevamo k destigmatizaciji in ozaveščanju na področju demence, vas vljudno vabimo, da si vsebino preberete ali natisnete. Dostopna je na tej povezavi. Z obiskom spletne strani www.demenca.eu pa boste našli še več koristnih informacij in iz projekta izhajajočih elektronskih gradiv.

Zaključek usposabljanja zaposlenih v domovih starejših

NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE DELA Z LJUDMI Z DEMENCO

Izola, 12. junij 2017 – V Domu upokojencev Izola smo zaključili niz dvanajstih predavanj, ki smo jih skoraj tri mesece izvajali z namenom posodobiti koncepte dela s stanovalci z demenco. Usposabljanje zaposlenih, ki se pri svojem delu srečujejo z ljudmi z demenco, je le ena od številnih nalog čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO, katerega vodilni partner je prav Dom upokojencev Izola.

Na zadnji dve predavanji, ki smo ju združili v ponedeljek, 12. junija 2017, smo povabili dr. Jano Mali, profesorico na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tomislava Huića, podpredsednika Hrvaškega združenja za alzheimerjevo bolezen v Zagrebu. Zaključno izobraževanje je bilo namenjeno zgolj vodstvenemu in strokovnemu kadru v domovih starejših, prisotnih pa je bilo kar 30 udeležencev, med njimi: direktorji, socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, diplomirane medicinske sestre in drugi strokovni delavci iz Rovinja, Novigrada, Umaga, Pirana, Izole in Kopra.

Vsebina obeh predavanj je bila povezana z oskrbo stanovalcev z demenco. Dr. Malijeva je predstavila psihosocialne pristope, intervencije in metode dela z ljudmi z demenco in njihovimi svojci ter modele izdelave biografije za človeka z demenco. Udeleženci so se lahko spoznali med seboj in izmenjali izkušnje na delavnici metod vrednotenja ter spremljanja in evalvacije z vidika zdravstvenega in psihosocialnega delovanja človeka z demenco. Tomislav Huić pa je za zaključek predstavil načela managementa in upravljanja socialnih storitev v domovih starejših z vidika marketinga in blagovnih znamk.

Sodobne metode dela z ljudmi z demenco so usmerjene v psihosocialno obravnavo, kar pomeni, da so ob zdravljenju z zdravili potrebne tudi rehabilitacijske in terapevtske aktivnosti, ki stanovalcem z demenco omogočajo pravico do osebnega dostojanstva ter spoštovanja telesne in duševne celovitosti. Po besedah direktorja Doma upokojencev Izola Vasje Medveščka je tako z usposabljanjem zaposlenih storjen še en pomemben korak h konkretnemu uvajanju novosti in sprememb načina dela s stanovalci z demenco, kar je eden pomembnejših ciljev doma v zadnjem obdobju.

OBVESTILO O IZBRANIH PREDAVATELJIH NA PODLAGI JAVNEGA POZIVA ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI USPOSABLJANJ V OKVIRU PROJEKTA DEMENCA ACROSSLO

Izola, 9. junij 2017 – S klikom na spodnjo ikono dostopate do obvestila.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 10. predavanje

FARMAKOLOŠKE TERAPIJE PRI DEMENCI

Izola, 8. junij 2017 – Tokrat smo v Dom upokojencev Izola povabili dr. Frana Borovečkega, specialista nevrologije iz Kliničnega centra v Zagrebu. Vsebina desetega predavanja iz programa usposabljanja čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO je bila namenjena farmakološkim terapijam, ki se predpisujejo bolnikom z demenco.

Pospešeno staranje prebivalstva je privedlo do znatnega povečanja pojavnosti demence, zlasti alzheimerjeve bolezni, ki je danes med največjimi javnozdravstvenimi problemi sodobne družbe. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in obenem tudi najbolj pogosta nevrodegenerativna bolezen. Zgodnje diagnosticiranje, ki ugodno vpliva na potek bolezni, omogočajo napredne tehnike, kot so: računalniška tomografija in magnetna resonanca, pozitronska emisijska tomografija (PET), analiza cerebrospinalnega likvorja in druge. Zdravila, ki bi ozdravilo alzheimerjevo demenco, še ni, zato z antidementivi skušajo zgolj ublažiti simptome in upočasniti napredovanje bolezni. V to skupino zdravil prištevamo inhibitorje acetilholinesteraze in antagoniste receptorjev NMDA. Po besedah dr. Borovečkega imajo novejše farmakološke terapije, kakršna je tudi pasivna imunizacija z beta amiloidom, nevroprotektivni učinek, vendar z njimi treba začeti v zgodnji fazi bolezni. Prav zato so aktivnosti strokovnjakov s področja nevrologije in psihiatrije usmerjene v zgodnje odkrivanje bolezni, kar je ključnega pomena za ustrezno zdravljenje.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 9. predavanje

KOMUNIKACIJA Z LJUDMI Z DEMENCO IN STRES PRI SKRBNIKIH

Izola, 1. junij 2017 – Na 9. predavanju, ki je bilo v Domu upokojencev Izola v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO namenjeno predvsem komunikaciji z ljudmi z demenco, je bila z nami doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije iz Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Dr. Krambergerjeva se pri svojem delu praktično vsak dan srečuje z demenco, saj vodi Center za kognitivne motnje, ki predstavlja osrednjo točko, kamor napotijo bolnike s sumom na demenco iz ambulant splošne medicine in drugih specialističnih ambulant.

Dr. Krambergerjeva je poudarila, da se nam v komunikaciji z ljudmi z demenco porajajo številna vprašanja. Morda nas tisti, ki mu razlagamo, ne razume? Morda razume posamezne besede, ne more pa izluščiti celotnega sporočila? Morda besedo razume napačno? Kaj pa, če mi ne razumemo, kaj nam govori? Kaj pa, če naš glasen govor razume kot jezo, čeprav smo glas povzdignili le zato, da bi nas bolje slišal? Kaj pa, če čakamo in čakamo na komentar, potem pa je popolnoma nepovezan z vsebino, ki smo jo pravkar podali? Kaj pa, če je misel oblikovana, človek pa je nikakor ne uspe preliti v besede ali glasove? Kaj pa, če ves čas uporablja besedo ali frazo, ki je sploh ne razumemo? Kaj pa, če z njegovega obraza sploh ne moremo razbrati, kaj si misli? Kaj pa, če nekoga prosimo, naj raje svojo misel zapiše, pa njegovega zapisa sploh ne razumemo? Demenca lahko v celoti poruši komunikacijo. Ena od metod, s katerimi si lahko pomagamo pri sporazumevanju z ljudmi z demenco, je validacija, ki temelji na empatiji in celostnemu pristopu k človeku. Gre za to, da se poskušamo vživeti v njegov svet, ga sprejeti in mu pustiti njegovo dostojanstvo. Človeku pomagamo ponovno vzpostaviti občutek lastne vrednosti tako, da ga jemljemo resno in mu nudimo pomoč.
Stalna oskrba dolgoročno predstavlja pomembno breme tudi za skrbnika. Po besedah doc. dr. Milice Gregorič Kramberger se posledice dolgotrajne in stalne obremenitve odražajo s povečano stopnjo stresa, zato so pogosti simptomi depresije, pojavijo se znaki izgorelosti in pridružene telesne bolezni.

Svojci osebe z demenco lahko veliko pridobijo, če obiskujejo predavanja in skupine za samopomoč. Pomembno je, da se v tem obdobju povezujejo z drugimi in tudi s svojimi izkušnjami komu pomagajo. To, da pomagajo, medtem ko se sami »borijo«, igra pomembno vlogo v preprečevanju njihovega odziva na stresno situacijo. V ta namen na Primorskem uspešno delujejo skupine za samopomoč v okviru Društva za pomoč pri demenci Primorske Spominčice in sicer v Izoli, Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 8. predavanje

VPLIVI UREDITVE OKOLJA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA LJUDI Z DEMENCO

Izola, 25. maj 2017 – Tema osmega srečanja po programu usposabljanja zaposlenih v domovih starejših na čezmejnem območju Istre je bila povezana z vplivom ureditve okolja na kakovost življenja ljudi z demenco. Predaval je Tomislav Huić, podpredsednik Hrvaškega združenja za alzheimerjevo bolezen (HUAB) iz Zagreba, ki je nosilec omenjenega delovnega sklopa v projektu DEMENCA ACROSSLO.

Tomislav Huič je obenem tudi član strokovnega tima, ki v okviru projekta skupaj z arhitekti pripravlja priporočila za optimizacijo življenjskih pogojev ljudi z demenco v socialno-varstvenih ustanovah. Pri načrtovanju objektov, opreme prostorov in zunanje ureditve je namreč treba upoštevati vse psihofizične lastnosti ljudi z demenco. S primerno ureditvijo jim lahko olajšamo orientacijo v prostoru, pomagamo vzdrževati samostojnost pri vsakodnevnih življenjskih aktivnostih, spodbujamo njihove kognitivne sposobnosti in čute, poskrbimo za njihovo varnost, ustvarjamo pristno domače vzdušje ter jim s primerno ureditvijo zasebnih in javnih prostorov pomagamo najti ravnotežje med njihovimi osebnimi in socialnimi potrebami. Tomislav Huić, ki je svoje predavanje pospremil s številnimi ilustracijami in fotografijami primerov dobre in slabe prakse, je zbranim dal tudi številne ideje, kako z majhnimi spremembami in prilagoditvami v prostoru lahko veliko pripomoremo k izboljšanju kakovosti bivanja ljudi z demenco.

Ozaveščanje in destigmatizacija demence

MEDGENERACIJSKI MAVRIČNI SPREHOD PO IZOLI

Izola, 24. maj 2017 – Stanovalke in stanovalci Doma upokojencev Izola so se v družbi študentk in študentov Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem odpravili na živahen sprehod po Izoli. Dogodek sodi med aktivnosti, ki smo jih v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO pripravili za splošno javnost z namenom ozaveščanja, socialnega vključevanja in destigmatizacije demence.

Demenca postaja vedno večji problem naše družbe. V Domu upokojencev Izola so se odločili, da nanj opozorijo s tematskim sprehodom po Izoli, ki so ga poimenovali Mavrični sprehod. V znamenje medgeneracijskega sodelovanja so se stanovalkam in stanovalcem pridružili tudi študentke in študenti Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, ki v domu opravljajo delovno prakso. Učinkovitega zdravila za demenco zaenkrat še niso odkrili, zato so aktivnosti za preprečevanje in upočasnjevanje procesa napredovanja bolezni usmerjene v zdrav življenjski slog, še posebej krepitev fizičnih, socialnih in umskih sposobnosti. V tem duhu se je odvijal tudi pester spored na cilju sprehoda, pred Hotelom Delfin, kjer je za dobro vzdušje poskrbela Marjetka Popovski. Mavričnega sprehoda po Izoli so se udeležili številni stanovalci in njihovi spremljevalci, dogodek pa so zanimanjem spremljali mimoidoči domačini in gostje Izole.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 7. predavanje

DEMENCA IN KOMUNIKACIJA

Izola, 18. maj 2017 – Na sedmem srečanju v okviru programa usposabljanja zaposlenih v domovih starejših na čezmejnem območju Istre, ki je del projekta DEMENCA ACROSSLO, je predaval dr. Vojko Kavčič, profesor psihologije in nevroznanstvenik na Gerontološkem inštitutu Univerze v Detroitu v ZDA.

Dr. Vojko Kavčič, ki ga poznamo tudi kot avtorja knjige Umovadba za bistre možgane v poznih letih, je tokrat govoril o temeljnih komunikacijskih veščinah, ki so izjemno pomembne pri sporazumevanju z ljudmi z demenco, pa tudi z njihovimi svojci. Komunikacija je proces, ki je življenjsko nujen in ga opravljamo bolj ali manj uspešno skozi vse življenje. Za vse, ki so zaposleni v domovih starejših, je prav komunikacija temelj dobrih odnosov tako s sodelavci kot tudi stanovalci in njihovimi svojci.
Z napredovanjem alzheimerjeve demence postopoma slabijo komunikacijske sposobnosti bolnika. Sčasoma ima vedno večje težave z izražanjem misli in čustev, zato je pomembno, da se na te spremembe kot skrbniki primerno pripravimo. Po besedah dr. Kavčiča pa je hkrati potrebno veliko truda vložiti tudi v pozitivne odnose z družino obolelega.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 6. predavanje

PSIHOSOCIALNA OSKRBA LJUDI Z DEMENCO

Izola, 4. maj 2017 – Izola, 11. maj 2017 – Na 6. predavanju v Domu upokojencev Izola, ki je potekalo pod okriljem projekta DEMENCA ACROSSLO, smo se razveselili obiska dr. Jane Mali, izredne profesorice na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Zbranim je razložila, kakšen je pomen psihosocialne obravnave ljudi z demenco, dotaknila pa se je tudi sodelovanja in povezovanja institucionalne oskrbe s skrbjo svojcev in prijateljev.

Kot pravi dr. Malijeva, je pomembno, da so sorodniki do ljudi z demenco prijazni. V odnosih so potrebne vrline: vztrajnost, potrpežljivost, prilagodljivost, strpnost in spoštljivost. Sodobni koncepti oskrbe in pomoči ljudem z demenco temeljijo na aktivnem vključevanju ljudi z demenco v odločanje o oskrbi. Spoštovanje posameznika, upoštevanje njegove identitete in integritete ter delovanje po načelih krepitve moči uporabnika vodijo v skupno iskanje rešitev in soustvarjanje želenih izidov. Potrebno je iskati načine, kako ljudi z demenco vključiti kot aktivne soustvarjalce pomoči. Pri tem je pomembno, da tudi strokovnjaki in družinski oskrbovalci opustijo trdoživo skrbniško vlogo, ki je pokroviteljska in nezaupljiva do ljudi z demenco. Prav oskrbovalci bodo v bodoče morali omogočiti avtonomno uporabniško držo, ki bo izhajala iz pravic ljudi, da si oblikujejo oskrbo po lastni meri in s podporo strokovnjakov.
Pri razvijanju različnih oblik pomoči sorodnikom ljudi z demenco je dobro upoštevati, da se sorodniki med seboj razlikujejo in glede na to so različne tudi njihove potrebe in zahteve, ki jih izražajo do organizirane pomoči strokovnjakov. Hospitalizacija ali institucionalizacija sorodnika z demenco predstavlja za družinske oskrbovalce začasno in delno razbremenitev. Po drugi strani občutijo stisko, ker vidijo, da starši pogrešajo svoj matični dom in se pri tem počutijo krive, da so predlagali odhod v dom in vztrajali v takšni rešitvi problema. Njihove občutke podkrepijo tudi dejstva, da je v domovih premalo zasebnosti, da so njihovi sorodniki še vedno osamljeni in da za njih skrbi premalo osebja.

Prav zato je pomembno, da strokovnjaki sorodnikom ponudijo pravo pomoč in podporo. Dr. Jana Mali je poudarila, da bo načrtovanje pomoči za vse udeležene v procesu lažje ob upoštevanju tako sorodnikov kot tudi ljudi z demenco. Pomoč, ki bo bolj prilagojena njihovim potrebam, bo tudi bolj učinkovita.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 5. predavanje

RAZUMEVANJE IN PREPOZNAVANJE VEDENJSKIH IN PSIHČNIH SPREMEMB PRI OSEBAH Z DEMENCO

Izola, 4. maj 2017 – Tudi 5. predavanje v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO v Domu upokojencev Izola je bilo povezano z razumevanjem in prepoznavanjem vedenjskih in psihičnih sprememb pri osebah z demenco. Tokrat nas je obiskala psihiatrinja Marinka Rudolf, vodja gerontopsihiatričnega oddelka v Psihiatrični bolnišnici Idrija.

Nevropsihiatrični simptomi, kot je vedenjske in psihične spremembe pri demenci poimenovala Marinka Rudolf, se prej ali slej pojavijo pri vseh bolnikih. So čustveni in vedenjski odgovor na spremenjeno zaznavanje in razumevanje miselnih vsebin. Spremembe v vedenju, ki jih lahko najpogosteje opazimo, se kažejo kot vznemirjenost, jokavost, preklinjanje, kričanje, agresivnost, tavanje, kopičenje zalog, skrivanje predmetov, slačenje, trganje in uničevanje predmetov, ponavljanje vprašanj, spremljanje svojcev ali negovalcev, odklonilno, socialno neustrezno ali spolno neprimerno vedenje, motnje hranjenja in motnje spanja. Psihološki simptomi, ki se najpogosteje pojavljajo, pa so: anksioznost, depresija, apatija, blodnje, napačno prepoznavanje in halucinacije.

Kako poteka obravnava osebe z demenco s takšnimi simptomi pri psihiatru? Proces je večstopenjski. Najprej je potrebni oceniti resnost simptomov in ugotoviti, ali je situacija nevarna za bolnika in okolico. V nadaljevanju preverijo, ali obstaja možnost telesnih ali zunanjih vzrokov za takšne spremembe (npr. bolečina, infekcija, poškodba, motnja sluha in vida, dehidracija, zaprtje, nedavna zamenjava zdravil, mraz, hrup, nered, pomanjkanje aktivnosti, dolgočasje, neustrezna komunikacija svojcev ali negovalcev, selitve, pomanjkanje rutine v dnevnih aktivnostih…). Sledijo ukrepi, ki so usmerjeni v odstranitev vzroka, če je to možno, sicer pa uporaba preverjenih in učinkovitih terapij. Psihiatri predpišejo zdravila predvsem v primeru zmerno do močno izraženih simptomih, hospitalizacija oseb z demenco pa je potrebna v najbolj perečih primerih (npr. delirij, izrazit nemir in agresivno vedenje, nevarnost samomora, huda zmedenost…). Psihiatrinja Marinka Rudolf je poudarila, da vsakega bolnika obravnavajo individualno in tudi v sodelovanju s svojci, če je to možno in koristno.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 4. predavanje

PREPOZNAVANJE SIMPTOMOV V TREH STADIJIH DEMENCE

Izola in Umag, 20. in 21. april 2017 – Tudi četrto predavanje, namenjeno vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco, je potekalo dva dneva zapored na dveh lokacijah: v Domu upokojencev Izola in Domu Umag. Tokrat smo gostili Borna Godana, doktorja medicine in specialista psihiatrije iz Zagreba in izvedeli več o simptomih demence ter vedenjskih spremembah in psihičnih motnjah v vseh treh fazah napredovale bolezni.

Psihiater Borna Godan je med drugim povedal, da obstaja več kot sto vrst demenc, med katerimi je s 60 do 70 odstotki najpogostejša alzheimerjeva bolezen, ki že v starosti nad 65 let prizadene 10 odstotkov ljudi. Bolezen se v začetku kaže s težavami pri osvajanju novih znanj, govor ne teče več gladko, pojavijo se težave z iskanjem pravih besed (afazija), poslabšuje se zmožnost pravilne ocene in abstraktnega razmišljanja, težje je prepoznavanje znanih obrazov (agnozija), značilno je pomanjkanje spontanosti in pobude, prihaja do časovne in prostorske dezorientiranosti, bolnik postane razdražljiv in agresiven… V srednji fazi bolezni se poleg napredujoče agnozije in afazije pojavi še apraksija (nesposobnost izvajanja hotenih gibov). Spomin na nedavne dogodke postane vse slabši, izguba občutka za prostor in čas se poglablja, bolnik začne trpeti za depresijo, tesnobnostjo in paranoidnimi reakcijami, pojavljati se začnejo deluzije (ko bolnik verjame nekaj, kar ni res) in halucinacije, tudi zaspanost sredi dneva ni redek pojav… V zadnjem stadiju alzheimerjeve bolezni nastopi popolna izguba spomina, vsakodnevne aktivnosti postanejo nemogoče, pri bolniku lahko opazimo stereotipne gibe, sčasoma ne more več hoditi in kontrolirano odvajati, onemogočeno je žvečenje in požiranje hrane… Na koncu je človek popolnoma odvisen od nege in oskrbe drugih. Od zgodnje diagnoze do smrti v povprečju mine od 7 do 9 let, bolnik pa običajno umre zaradi pljučnice, okužbe sečil in drugih komplikacij, ki se pojavijo v času napredovanja bolezni.

Zagrebški psihiater Borna Godan tudi pri svojih pacientih z demenco odkriva številne vedenjske in psihične simptome, ki so pogosti tudi pri tistih, ki so oboleli za Parkinsonovo boleznijo. Pri njihovem vedenju je opaziti vznemirjenost, budnost v nočnih urah, agresivno in sovražno obnašanje, neprimerno vedenje v povezavi s spolnostjo, preklinjanje, kopičenje nepotrebnih predmetov… Med duševnimi simptomi in motnjami je na prvem mestu depresija – pojavi se apatija z izgubo volje in energije. Moteno zaznavanje in mišljenje običajno spremljata visoka stopnja anksioznosti in nemir, kar preraste v psihotične motnje, med katerimi so najbolj pogoste deluzije, halucinacije, paranoidne blodnje in patološko ljubosumje. Psihiatri pri bolnikih z demenco opažajo tudi osebnostne spremembe, čustveno inkontinenco (stalno spreminjanje razpoloženja brez razloga) ter odsotnost empatije in interesa za druge.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 3. predavanje

NEGA OSEB Z DEMENCO IN SKRB ZANJE

Izola, 6. april 2017 – Na tretjem srečanju, ki je potekalo po programu usposabljanja zaposlenih v domovih starejših na čezmejnem območju Istre, je predavala Mira Dajčić, ustanoviteljica in podpredsednica Hrvaškega združenja za alzheimerjevo bolezen (HUAB) iz Zagreba, enega od partnerjev projekta DEMENCA ACROSSLO.

Mira Dajčić je že vrsto leto dejavna na področju alzheimerjeve bolezni, za svoje delo pa je prejela številna priznanja. Tokrat je spregovorila o osnovnih načelih, ki veljajo pri negi oseb z demenco in podala številne napotke za vse, ki skrbijo zanje. Zanimiv je podatek, da bolnik z diagnosticirano alzheimerjevo demenco lahko samostojno skrbi zase le še približno tri leta od pojava začetnih simptomov. Sčasoma postane popolnoma odvisen od drugih. V povprečju za enega bolnika skrbita dve osebi in pol. Obremenitev se nanaša tako na družinske člane kot tudi zdravstveno-negovalno osebje, socialne delavce, terapevte in druge, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco. Predavateljica je poudarila, da bi vsak, ki formalno ali neformalno skrbi za osebo z demenco, moral imeti osnovno znanje o tej bolezni. Ta se med drugim izraža s spremembami razpoloženja in vedenja ter nezmožnostjo opravljanja osnovnih vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, kot so: hranjenje, umivanje, oblačenje in tudi gibanje. Skrbnik naj bo pripravljen, da bo običajno sporazumevanje z bolnikom sčasoma vse težje, zato se mora naučiti prepoznavati neverbalno komunikacijo. Oseba z demenco mora bivati v udobnem, mirnem in varnem okolju. Njene duševne in fizične sposobnosti je treba ohranjati, dokler se le da. Mira Dajčić je za konec zanimivega predavanja poudarila tudi, da dobrega skrbnika odlikujeta predvsem empatija in ravnanje z bolnikom v zavedanju, da mu je potrebno do konca omogočiti obdržati svoje človeško dostojanstvo.

Več o aktivnostih, ki potekajo v Domu upokojencev Izola, najdete na spletni strani doma http://dom-izola.si/projekt-demenca-acrosslo/, lahko pa obiščete tudi osrednjo spletno stran projekta demenca.eu, kjer so med drugim na voljo tudi povzetki posameznih predavanj.

S srečanja svojcev oseb z demenco

KAKO PREMAGAMO STRAHOVE

Izola, 30. marec 2017 – Tokrat smo na srečanje svojcev oseb z demenco, ki je bilo v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO v Domu upokojencev Izola, povabili psihologinjo Jelko Verbič iz Postojne, ki že vrsto let svoj prosti čas posveča prostovoljnemu delu in osebam z demenco.

Jelka Verbič je med strahovi vseh vrst izpostavila strah pred boleznijo – tudi strah pred demenco. Demenca se namreč začne s strahovi, saj bolnikom in svojcem povzroča negotovost in stisko. Psihologinja je pojasnila, da malo strahu v določenih primerih ne škodi, celo nasprotno: spodbudi nas k pozitivnemu ukrepanju. Problem lahko nastane, če nas strah preveč preplavi, preraste v tesnobo in tako onemogoča, da bi ravnali prav. Strah se včasih razblini že, če odkrito spregovorimo ali pišemo o njem. Za pogovor se lahko obrnemo na bližnjega sorodnika ali prijatelja, če težavam sami nismo kos, pa obiščimo osebnega zdravnika, psihologa, psihoterapevta ali psihiatra.

Strah pri svojih najbližjih najhitreje prepoznamo po naslednjih znakih: občutki žalosti, ki trajajo večino dneva, izguba interesa in užitka pri določenih dejavnostih, sprememba telesne teže, težave s spanjem, zmanjšano zanimanje za spolnost, nemir, upočasnjenost, občutki manjvrednosti, negativne misli, pogosto izogibanje družabnim dogodkom in podobno.

Kaj pa lahko sami naredimo zase in za svoje bližnje, ki imajo znake demence in strah dostikrat prikrivajo z agresivnostjo in vzkipljivostjo? Najbolj preprosta metoda za zmanjšanje strahu je zavestno, upočasnjeno dihanje, pomaga tudi telesna aktivnost, razvajanje s kopeljo, masaža, domač zeliščni čaj, poslušanje glasbe in podobno – skratka vse tisto, kar nas sprosti in razveseli. Dobro pa je tudi, da se zavedamo, da se kar 90 odstotkov naših strahov nikoli ne uresniči! Saj veste, kaj pravi star pregovor: »Strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni!«

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 2. predavanje

NEFARMAKOLOŠKE TERAPIJE IN MOTIVACIJSKE TEHNIKE

Izola, 30. marec 2017 – Tokrat smo v Domu upokojencev Izola in Domu Umag gostili fizioterapevtko Vesno Hojan. Zaposlenim, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco, je predstavila nefarmakološke terapije in motivacijske tehnike, primerne za delo z osebami z demenco. Gre za drugo od dvanajstih predavanj, s katerimi v okviru čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO želimo dvigniti nivo kakovosti dela na tem področju.

Vesna Hojan, ki ima kot fizioterapevtka dolgoletne izkušnje pri delu s starejšimi, je zbranim predstavila uporabne tehnike sproščanja in bazalne stimulacije, poudarila je pomen spodbujanja smiselnih aktivnosti in prikazala številne motivacijske tehnike. Predavanje je bilo še posebej zanimivo, ker so zaposleni lahko tudi sami preizkusili priporočene dejavnosti, ki jih v domovih izvajamo z namenom izboljšanja kakovosti življenja oseb z demenco.

Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših – 1. predavanje

Z ZNANJEM DO KAKOVOSTNEGA DELA Z OSEBAMI Z DEMENCO

Izola, 24. marec 2017 – Posodobitev konceptov dela z osebami z demenco je ena od številnih aktivnosti čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO, katerega vodilni partner je Dom upokojencev Izola. Usposabljanje zaposlenih bo v domovih starejših v Izoli in Umagu potekalo do sredine junija. Gost prvega srečanja je bil prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

Strokovna javnost vse bolj podpira psihosocialni model obravnave oseb z demenco in ne zgolj medicinskega. To pomeni, da so poleg uporabe zdravil potrebne tudi rehabilitacijske in terapevtske aktivnosti, ki osebam z demenco omogočajo pravico do osebnega dostojanstva ter spoštovanja telesne in duševne celovitosti. Na ravni izvajalcev oskrbe in nege oseb z demenco se to odraža v potrebi po spremembi konceptov dela, zato je eden od delovnih sklopov projekta DEMENCA ACROSSLO namenjen celovitemu usposabljanju zaposlenih v domovih starejših v Izoli, Kopru in Umagu. Program obsega 12 triurnih predavanj, ki se ob četrtkih in petkih do sredine junija vsak teden odvijajo v Izoli in Umagu, ter je vsebinsko prilagojen vsem nivojem zaposlenih znotraj organizacije: od vodstva do strokovnega in pomožnega osebja. V sistem izobraževanja so vključili priznane strokovnjake iz Slovenije in Hrvaške, ki z različnih zornih kotov obravnavajo problem demence.

Uvodno predavanje je imel specialist nevrofiziolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana. Povedal je, da je Alzheimerjeva demenca bolezen možganov, ki povzroči upad višjih miselnih funkcij do te mere, da onemogoča dnevne aktivnosti doma ali na delu. Prizadene starejše bolnike, pogostnost pa narašča po 60. in 65. letu. Sodobna medicina še vedno skuša odkriti zdravilo, ki bi možganske spremembe odpravilo še preden pride do prvih simptomov in znakov.

Bolezen je na primeru relativno mlade 51-letne bolnice Auguste Deter na pragu 20. stoletja opisal nemški zdravnik Aloys Alzheimer. Takrat so zdravniki menili, da je to relativno redka bolezen, kako razsežna je v resnici – gre praktično za epidemijo – pa so se soočili šele ob izteku stoletja. Življenjska doba se je namreč medtem podaljšala skoraj za 100 odstotkov (leta 1901 je bila pod 50 let, danes pa je v Sloveniji za ženske že presegla 80 let). Bolezen prizadene skorjo velikih možganov, znaki in simptomi pa so odvisni od predela možganov, ki ga zajame bolezenski proces. Možganske celice začnejo najpogosteje propadati v centru za spomin globoko v senčnem predelu možganov (hipokampus). Drugo področje možganov, ki ga bolezen pogosto prizadene, je center za orientacijo v prostoru, v temenskem predelu.
Po besedah prof. dr. Pirtoška smo v zadnjih desetletjih spoznali, da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo demenco primanjkuje nevrotransmiterja acetilholina, ki prenaša zlasti spominske informacije med različnimi predeli možganov, preveč pa je glutamata, ki včasih uničuje možganske celice. Sodobna terapija temelji predvsem na zvišanju prvega ali znižanju drugega. V številnih laboratorijih po svetu razvijajo nova zdravila. Med najbolj obetajoča sodijo antitelesa – snovi, ki iz možganov izločajo abnormni beljakovini amiloid in tau. Tudi v Ljubljani v okviru mednarodne študije pravkar začenjajo s tovrstnim zdravljenjem. Zanimiv je podatek, da se omenjeni beljakovini začneta nalagati v možganih že leta, morda celo desetletja pred nastopom prvih znakov in simptomov. Pav zato velja, da prej ko je bolezen odkrita in diagnoza postavljena, bolj medicina lahko pomaga bolniku, bolnik sam pa ustrezno prilagodi in načrtuje svoje življenje.

Simulacija demence v Domu upokojencev Izola

ZA VEČ SOČUTJA V KOŽI OSEB Z DEMENCO

Izola, 16. marec 2017 – V tednu možganov smo tudi v Domu upokojencev Izola pripravili zanimiv dogodek pod okriljem projekta DEMENCA ACROSSLO. V goste smo povabili Gabrijelo Valenčič, mag. zdravstvene nege, ki je skupaj s svojima sodelavkama in kopico pripomočkov za simulacijo udeležencem delavnice omogočila, da na lastni koži občutijo stiske, s katerimi se soočajo osebe z demenco ter posledično izboljšajo svojo občutljivost za njihovo trpljenje in omejitve.

Simulacija Virtual Dementia Tour ali Navidezna demenca se uporablja kot učni pripomoček z namenom senzibilizacije oz. povečanja občutljivosti laične in strokovne javnosti za delo z osebami z demenco. Postavitev simulacijskega okolja svojcem, prijateljem ter zdravstvenim in socialnim delavcem, ki so v stiku z osebami z demenco, ponudi možnost, da tudi sami dojamejo in občutijo posledice staranja. Osnovna naloga tega inovativnega izobraževalnega programa, ki ima korenine v ZDA, je izboljšati kakovost življenja starih ljudi, ki živijo v institucionalnem varstvu, skupnosti in domačem okolju.

Gabrijela Valenčič, ki je to tematiko podrobneje raziskala, ugotavlja, da udeleženci po izkušnji s simulacijo demence občutijo, da starostniki z demenco potrebujejo več časa, potrpežljivosti in empatičen odnos zdravstveno-negovalnega osebja. Sodelujoči na delavnici v Izoli smo se strinjali, da bi takšno izkušnjo morali doživeti vsi, ki se v svojem življenju srečujejo z osebami z demenco in lahko vplivajo na kakovost njihovega življenja.

Zaradi velikega zanimanja bomo v Domu upokojencev Izola dogodek ponovili predvidoma v mesecu maju.

JAVNI POZIV PREDAVATELJEM ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI USPOSABLJANJ V OKVIRU PROJEKTA DEMENCA ACROSSLO

Izola, 3. marec 2017 – S klikom na spodnjo ikono dostopate do poziva.

Srečanje svojcev stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola

VLOGA PSIHIATRA PRI OBRAVNAVI OSEB Z DEMENCO
V DOMOVIH STAREJŠIH

Izola, 23. februar 2017 – Osrednja gostja srečanja svojcev stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola je bila tokrat tamkajšnja psihiatrinja Tea Apath, dr. med., spec. psih., ki je zbranim spregovorila o vlogi psihiatra pri obravnavi oseb z demenco v domovih starejših. Srečanje sodi med številne aktivnosti, ki so jih v Domu upokojencev Izola pripravili v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO, s katerim želijo prispevati k destigmatizaciji bolezni in zagotavljanju dostojnega življenja oseb z demenco.

Psihiatrinja Tea Apath je pojasnila, da je demenca sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, navadno kronična ali progresivna, ki primarno ali sekundarno prizadene možgane in povzroča motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računanja, učenja, presoje in govornega izražanja. Prav zato so prizadete vsakodnevne dejavnosti obolelih. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za demenco, saj ima takšno diagnozo skoraj 60 % bolnikov z demenco. Zanimiv je podatek, da se število vseh bolnikov z alzheimerjevo boleznijo po 60. letu vsakih pet let podvoji. Bolezen lahko diagnosticira zdravnik specialist nevrolog ali psihiater, postavitev diagnoze pa vključuje: anamnezo – zlasti podatke iz socialnega in delovnega okolja, nevrološki pregled, nevropsihološki pregled, laboratorijske preiskave in slikovno analizo. Zdravljenje demence je farmakološko in nefarmakološko, usmerjeno pa je v odpravljanje osnovnega vzroka pri reverzibilnih demencah, izboljšanje spoznavnih sposobnosti, lajšanje vedenjskih in psihičnih zapletov, vzpodbujanje umskih dejavnosti, vzdrževanje preostalih sposobnosti bolnika, lajšanje stisk, prilagajanje okolja potrebam bolnika ter pomoči družini in negovalcem.

Zbranim svojcem stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola je psihiatrinja Tea Apath odgovorila na vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo v zvezi z demenco. Srečanje je zaključil direktor Vasja Medvešček in za konec predstavil aktivnosti, ki potekajo pod okriljem čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO. V domu želijo celovito pristopiti k problemu demence, ki predstavlja vedno večji izziv, vodilno partnerstvo v projektu pa jim omogoča številne možnosti za izboljšanje kakovosti življenja stanovalk in stanovalcev z demenco. Zaključek srečanja, ki so se ga udeležile tudi domske strokovne delavke, je minil v prijetnem klepetu in medsebojnem druženju.

Srečanje skupine za samopomoč pri demenci Primorske Spominčice

IZGORELOST SVOJCEV IN PREPREČEVANJE

Izola, 19. januar 2017 – Tokrat so na srečanju v Domu upokojencev v Izoli največ pozornosti namenili skrajnemu stanju duševne, telesne in čustvene izčrpanosti, s katero se zaradi velikih obremenitev lahko srečajo svojci oseb z demenco.

Na srečanju skupine za samopomoč svojcem oseb z demenco so se pogovarjali o izgorelosti. Delavnico z naslovom Izgorelost in preprečevanje izgorelosti je vodila psihologinja Maja Sedmak Cvelbar. Simptom izgorelosti je simbolično predstavila kot drevo, kjer korenine predstavljajo (ne)podporne sisteme, deblo dogodke oz. travme ter krošnja čustva in občutke. Drevo je čvrsto, če ima močne korenine. Takšni podporni sistemi so pri svojcih oseb z demenco lahko prijatelji, družina, služba, vera, mediji in širši družbeni sistem. Pozitivni dogodki so npr. uspeh v službi, prostovoljno delo in igranje z vnuki, negativni pa: fizično ali psihično nasilje, finančna stiska, zdravstvene težave… Vse to v nas sproža različna čustva in občutke kot so: utrujenost, izgorelost, agresija, anksioznost, depresija, neješčnost, nespečnost, izolacija pred drugimi, pshosomatika in podobno. Tisto, kar je bilo najlepše na drevesu življenja, so bili cvetovi – sadovi, ki so zrasli iz minulih izkušenj in spoznanj, na njih pa je pisalo: empatija, sprejemanje življenja s pozitivnimi in negativnimi dogodki ter notranja moč. Psihologinja je srečanje s svojci oseb z demenco zaključila z besedami: »Poskrbite najprej zase in vedite, da niste sami, zato brez občutkov krivde poiščite pomoč in podporo!«

Kako prepoznati prve znake demence?

STANOVALKE IN STANOVALCI DOMA UPOKOJENCEV IZOLA S KVIZOM DO ZNANJA

Izola, 16. december 2016 – Skoraj 60 stanovalk in stanovalcev Doma upokojencev Izola je sodelovalo v kvizu z naslovom Kako prepoznamo demenco. Dogodek so pripravili v okviru čezmejnega projekta Demenca ACROSSLO, katerega cilj je izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Istre.

Kaj je demenca, kakšen problem predstavlja v naši družbi, kako jo prepoznamo, ali se ji lahko izognemo… To je le nekaj vprašanj iz zanimivega in poučnega kviza o demenci, v katerem so sodelovali stanovalke in stanovalci Doma upokojencev Izola, pripravila pa ga je tamkajšnja strokovna sodelavka Lijana Trontelj. V domu so se za takšen dogodek odločili, ker želijo ustvariti strpno in prijazno vzdušje za osebe z demenco, k temu pa poleg zaposlenih spodbujajo tudi starejše.

Med drugim smo izvedeli, da demenca ni normalen del staranja, ampak posledica bolezni, ki pripelje do resne izgube umskih sposobnosti pri sicer predhodno zdravi osebi. Najpogostejša bolezen, ki povzroča demenco, je alzheimerjeva bolezen. Ta predstavlja kar dve tretjini vseh demenc. Simptomi so motnje spomina in presojanja, depresivnost in zmedenost, prihaja pa tudi do osebnostnih sprememb in sprememb v razpoloženju. Čas naredi svoje in tako kot drugi deli telesa niso imuni na staranje, tudi naši možgani niso izjema. Čeprav ni najbolj jasno, kaj povzroča demenco in tako za povrnitev umskih sposobnosti še ni na voljo učinkovitega zdravila, pa to ne pomeni, da sami ne moremo ničesar narediti. Lahko se posvetimo preventivi in krepimo zdrav življenjski slog.

Starejši so v kvizu pokazali veliko znanja o tej bolezni, naredili nekaj vaj za krepitev umskih sposobnosti, še posebej živahni pa so bili v pogovoru o prepoznavanju demence. Strinjali so se, da je do sostanovalk in sostanovalcev, ki kažejo prve znake demence, potrebno ohraniti spoštljiv in strpen odnos ter še naprej krepiti ne le možgane, ampak tudi uvidevnost, medsebojno pomoč in sodelovanje.

Srečanje skupine za pomoč pri demenci Primorske Spominčice

PRAZNOVATI Z DEMENCO

Izola, 15. december 2016 – December je čas veselja ter druženja s prijatelji in družino, zato so na srečanju skupine za samopomoč svojcem oseb z demenco v Izoli največ pozornosti namenili praznovanju.

Nekaj iztočnic za razmišljanje je ponudila zdravnica družinske medicine mag. Tatjana Cvetko, ki je pripravila predavanje o pomenu, oblikah in možnostih praznovanja z osebami z demenco. V pogovoru s svojci so se dotaknili prazničnih dni, ki so pred nami, obenem pa tudi praznovanja rojstnih dni in ostalih pomembnih dogodkov, ki so lahko priložnost za srečanje z osebo z demenco, za skupno obujanje spominov in krepitev socialnih vezi v obdobju, ko bolnik sam ne zmore več aktivno iskati družbe. Udeleženci so spregovorili o lastnih izkušnjah, strokovna sodelavka iz Doma upokojencev Izola Lijana Trontelj pa je povedala več o tem, kako praznujejo stanovalke in stanovalci v domu. Srečanje, ki sodi v okvir projekta DEMENCA ACROSSLO, so zaključili v prijetnem vzdušju z najboljšimi željami za prihajajoče leto.

Strokovno srečanje »Z demenco pod skupno streho«

Izola, 24. november 2016 – V okviru projekta izboljšanja kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju DEMENCA ACROSSLO je bilo v četrtek, 24. novembra, v prostorih Srednje šole Izola strokovno srečanje z naslovom Z demenco pod skupno streho. Srečanje je bilo namenjeno širši javnosti, osebam z demenco in njihovim svojcem, zdravstvenim delavcem in ostalim strokovnim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki in starejšimi.

Prisotne je pozdravil direktor Doma upokojencev Izola Vasja Medvešček, ki je predstavil projekt Demenca aCROsSLO, kjer je izolski dom upokojencev vodilni partner, sredstva pa so pridobili v okviru programa INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014-2020. Projekt je namenjen izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco na obmejnem območju s poudarkom na izboljšanju življenjskega okolja oseb z demenco v domovih upokojencev, uvajanju storitve pomoč na domu in ozaveščanju javnosti z namenom zmanjšati stigmatizacijo in tveganje za socialno izključenost. Mag. Tatjana Cvetko iz Zdravstvenega doma Koper je poudarila pomen sprejete strategije za obvladovanje demence na nacionalni ravni in razvijanja multidisciplinarne obravnave bolnika v skupnosti. Pri prepoznavanju bolezni in zdravljenju bolnikov z demenco ima namreč zdravnik družinske medicine zelo pomembno vlogo. Fizioterapevtka Vesna Hojan iz Doma starejših občanov Ljubljana – Šiška je izpostavila kongruentni model obravnave bolnika z demenco v domu starejših in prikazala številne oblike motivacije za gibanje. Delovna terapevtka Lea Pulec pa je predstavila ocenjevanje funkcionalnosti po Kelsu, ki je v pomoč pri ocenjevanju življenjskih sposobnosti bolnikov. Srečanje v Izoli je bilo odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med strokovnjaki in svojci oseb z demenco. Zbranih je bilo več kot 50 udeležencev, ki so si obenem lahko ogledali tudi razstavo izdelkov varovancev Doma upokojencev Izola in izvedeli več o delu Društva za pomoč pri demenci Primorske Spominčice.

Začetek projekta Demenca aCROsSLO

S ČEZMEJNIM SODELOVANJEM DO BOLJŠIH POGOJEV ŽIVLJENJA OSEB Z DEMENCO

Izola, 19. oktober 2016 – Začenja se čezmejni projekt z naslovom Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju – Demenca aCROsSLO, ki je sofinanciran iz čezmejnega programa INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020. V okviru projekta, ki traja 18 mesecev, bodo sodelovali domovi upokojencev iz Izole, Kopra in Umaga, občina Umag, Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Izvedli bodo usposabljanja socialnih in zdravstvenih delavcev, izdelali priporočila za optimizacijo življenjskih pogojev za osebe z demenco v socialno-varstvenih ustanovah na slovensko-hrvaškem čezmejnem območju v Istri ter z različnimi aktivnostmi ozaveščali laično in strokovno javnost o demenci. Pridobljene izkušnje iz tega projekta bodo pripomogle tudi drugim domovom upokojencev v Sloveniji in Hrvaški k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco, za katere skrbijo, sprejemanju novih standardov in soočanju z demenco na sploh.

Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške
Včeraj, 18. oktobra 2016, je bila v hrvaški Reki popisana pogodba med organoma upravljanja programa INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014-2020 in vodilnim partnerjem projekta Demenca aCROsSLO – Domom upokojencev Izola, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. Ostali partnerji projekta so: Obalni dom upokojencev Koper, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Dom Atilio Gamboc Umag, Občina Umag, Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen. »Veseli smo, da kot pridruženi partner sodeluje tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, ki je pristojno za oblikovanje politike in zagotavljanje pogojev dela na področju socialnega varstva. Namreč kljub temu, da demenca predstavlja vedno večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem in se s staranjem prebivalstva v prihodnje pričakuje porast obolelih za demenco, način izvajanja socialno-varstvenih storitev še ni prilagojen njihovim potrebam. Naš izziv je zato optimizacija tovrstnih storitev, poleg tega pa še destigmatizacija bolezni in preprečevanje socialne izključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev,« je povedal Vasja Medvešček, direktor Doma upokojencev Izola.
S spoznanjem skupnih problemov so se sodelujoči partnerji odločili dati svoj doprinos k spremembam v družbi in so se v začetku leta 2016 prijavili na razpis programa INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014-2020 v okviru 3. prednostne osi projekta: Zdrava, varna in dostopna obmejna področja. Na razpisu je bil projekt Demenca aCROsSLO eden izmed 5 izbranih projektov med 91 prijavljenimi in 26 veljavnimi projekti, a odobreno je bilo vsega 5 projektov – kar zgovorno kaže na kvaliteto, relevantnost in aktualnost projekta.

O projektu
Vrednost projekta znaša 412.000 evrov, od tega je slovenskim partnerjem namenjeno 241.000 evrov, hrvaškim pa 171.000 evrov. Načrtujemo, da bo pri projektinih aktivnostih sodelovalo preko 300 oseb, pomemben rezultat pa bo predstavljajo tudi povezovanje institucij v trajno čezmejno strukturo.
Ključna naloga projekta Demenca aCROsSLO je izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na slovensko-hrvaškem čezmejnim območju Istre, ki preživljajo obdobje bolezni v institucijah ali domačem okolju. Zastavljeni cilji projekta so:
  • izboljšati nivo znanj in kompetenc oseb pri izvajanju socialno-varstvenih storitev in oblikovanju življenjskega okolja, ki vplivajo na kakovost življenja oseb z demenco,
  • vzpostaviti trajne čezmejne strukture za dolgoročno sodelovanje na področju dviga kakovosti življenja oseb z demenco,
  • optimizacija socialno-varstvenih storitev,
  • zmanjšati stigmatizacijo in tveganje za socialno izključenost oseb z demenco.

V okviru projekta bodo potekale številne aktivnosti
Čeprav so partnerji pri izvedbi projekta vezani na čezmejno območje v Istri, se bodo rezultati projekta odrazili tudi na nacionalnem nivoju obeh držav, predvsem pri pripravi smernic za oblikovanje objektov, opreme in okolja za osebe z demenco ter usposobljenega osebja za kakovostno skrb in nego oseb z demenco.
»S celovito zasnovanim usposabljanjem osebja v domovih upokojencev bodo ustvarjeni pogoji za prehod z medicinskega na psihosocialni način dela z osebami z demenco. Vzpostavljeno bo čezmejno sodelovanje institucij v okviru delovnih skupin, izboljšane bodo kompetence načrtovalcev, ki imajo vpliv na oblikovanje življenjskega okolja oseb z demenco, uvedena bo informacijsko-komunikacijska tehnologija pri izvajanju storitve Pomoč na domu in na novo uvedena Pomoč na domu v Občini Umag. Koristi bodo imele osebe z demenco, njihovi svojci in tudi strokovni profili, ki bodo vključeni v usposabljanja in uporabljali razvita gradiva in pripomočke ter institucije, ki bodo sodelovale v delovnih skupinah,« je številne načrtovane aktivnosti navedla Lijana Trontelj iz Doma upokojencev Izola in dodala: »V vseh treh vključenih domovih bomo kot primer dobre prakse izvedli pilotne optimizacije, s katerimi bomo pokazali, kako se lahko z manjšimi posegi, dodatki in prilagoditvami izboljša življenjsko okolje za osebe z demenco. Potreba po čezmejnem sodelovanju se je pokazala, ker je to območje tradicionalno povezano, vendar zaradi meje na institucionalnem nivoju premalo sodeluje. Prav zato bomo v okviru projekta poenotili del ponudbe socialno-varstvenih storitev, načine za prepoznavanje znakov demence, zagotovili lažje vključevanje oseb z demenco v družbo, predvsem pri uporabi storitev na projektnem območju, ter z uvajanjem skupnih dogodkov krepili povezovanje vseh sodelujočih organizacij. S celovito prenovo socialno-varstvenih storitev ter ostalih vidikov, ki so za kakovost življenja oseb z demenco pomembni na območju občin Izola, Koper in Umag, bo vzpostavljeno pilotno območje z dovolj veliko kritično maso znanj in kompetenc, da bo služilo kot nosilec sprememb najmanj v regiji. Za obe državi bo služilo kot primer dobre prakse, kako je potrebno smernice, ki izhajajo iz Strategij za obvladovanje demence uvesti v prakso«.

Kot partner v projektu sodeluje tudi Obalni dom upokojencev Koper, ki ima večletne izkušnje pri oskrbi in negi oseb z demenco. Direktorica mag. Neva Tomažič je ob tem povedala: »V okviru svojega delovanja naš dom izvaja tudi storitev Pomoč na domu z namenom uporabnikom omogočiti, da s svojimi specifičnimi potrebami, ki jih prinaša staranje in bolezen, ohranjajo zmožnost življenja v okviru svojega doma. Kot izvajalec storitve Pomoči na domu smo posebej senzibilni do potreb uporabnikov. V zadnjih letih izkušnje kažejo porast specifičnih potreb oseb z demenco, ki živijo v domačem okolju. Za osebo z demenco je prav gotovo koristno, da se jo kar se da dolgo oskrbuje in neguje v domačem okolju, zato bomo v okviru projekta namenili pozornost izobraževanju izvajalcev Pomoči na domu, s poudarkom na negovalno-odnosnem konceptu dela z osebami z demenco, ki upošteva tako telesne, duševne, čustvene in socialne razsežnosti človeka, kot tudi življenjsko okolje, v katerem oseba biva. Glavni cilj Obalnega doma upokojencev Koper je zmanjšati tveganje za socialno izključenost oseb z demenco ter prilagoditi izvajanje storitve Pomoč na domu potrebam oseb z demenco. Ob sodelovanju vseh partnerjev bodo opredeljeni postopki, ki jih bodo izvajalci Pomoči na domu uporabljali pri posamezniku z znaki demence. Obenem pa bodo opredeljene potrebne prilagoditve izvajanja storitve Pomoč na domu, ki bodo tudi pilotno testirane na čezmejnem območju, v občini Umag. Glavni učinek je izboljšanje spretnosti in kompetenc s področja dela z osebami z demenco pri izvajalcih storitve Pomoči na domu ter optimizacija izvajanja Pomoči na domu na čezmejnem območju za potrebe oseb z demenco.«

Demenca – javno-zdravstveni problem sedanjosti in prihodnosti
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da v svetu postaja demenca ena od največjih javno-zdravstvenih prioritet sedanjosti. Tudi Slovenija je letos podpisala strategijo razvoja za obvladovanje demence do leta 2020. Kot odziv na problematiko staranja naših prebivalcev in s tem demence kot javno-zdravstvenega problema se je projektu pridružil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Pri spremljanju in proučevanju zdravstvenega stanja prebivalcev zbiramo tudi podatke o starejši populaciji, obolevnosti, hospitalizaciji in umrljivosti ter ugotavljamo, da je demenca precejšen javno-zdravstveni problem tudi pri nas. Slovenija namreč sodi med države, kjer beležimo dolgo pričakovano življenjsko dobo, vendar temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Leta 2014 je v Sloveniji znašal delež prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu 17,7 %, v Obalno-kraški regiji pa 18,4 %. Sindrom demence se pojavi pri 10–15 % prebivalcev v starosti 65 let in več,« je povedala Irena Majcan Kopilović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po oceni strokovnjakov je v Sloveniji okoli 32.000 oseb z demenco, na Hrvaškem pa 87.000. Največ oseb z demenco živi na svojem domu, ki potrebujejo pomoč svojcev in skupnosti. Za vsakega bolnika praviloma skrbijo 2-3 svojci ali oskrbovalci, ki potrebujejo specifična znanja o bolezni, če želimo podaljšati čas, ko osebe ostajajo v domačem okolju. V prihodnosti se pričakuje porast števila oseb z demenco, do leta 2030 za 30 %, do 2050 pa se bo podvojilo. Zaradi tega je potrebno pristopati k reševanju problema pravočasno in multidisciplinarno.

Pomen za lokalno skupnost
Ozaveščanje javnosti o pojavnosti demence pripomore k zgodnjemu prepoznavanju in zdravljenju demence. Izvajanje zdravstvenih in socialno-varstvenih storitev je potrebno prilagoditi potrebam oseb z demenco in njihovih družin. Z izmenjavo dobrih praks na čezmejnem področju lahko izboljšamo kakovost in prilagodljivost zdravstveno in socialno-varstvenih storitev na čezmejnih območjih Slovenije in Hrvaške, zmanjšamo razlike in vzpostavimo trajno sodelovanje. V Sloveniji že imamo nekaj primerov dobre prakse storitve Pomoči na domu, ki vključujejo tudi osebe z demenco, medtem ko so na Hrvaškem te oblike pomoči še v povojih. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj si želimo sodelujoči partnerji, ob upoštevanju tradicionalne regionalne povezanosti, v izvajanju projekta Demenca aCROsSLO razviti nove sodobnejše metode nege in skrbi za osebe z demenco v skupnosti.